Da doživimo jesen, je potrebno iti v gozd in se sprehoditi po suhem listju, ki šumi pod nogami in gledati modro nebo skozi rumeno rdeče krošnje dreves. Kljub vsej lepoti na toplem jesenskem soncu, smo se tokrat odločili, da bomo jesen doživeli v dežju, ki ga zadnje dni res ne manjka.
V sredo, 13.11.2019, smo se oblekli v vetrovke, pelerine, nekateri smo obuli škornje. Mladostniki so najprej presenečeno pogledali, če bomo res odšli ven na dež. Te izkušnje ne dobijo velikokrat. V rahlem dežju smo zapeli himno in razpeli zastavo. Prisluhnili smo pravljici Lisica in polž. Nato smo si z lupo ogledali prave polže in deževnike. Tisti najbolj pogumni smo se jih tudi dotaknili in pustili lesti po roki. Sprehodili smo se po Vipavi in opazovali, kako teče voda v jaških, potokih, iz streh, žlebov, koliko je narasla reka Vipava in opazovali bruhanje vode iz več njenih izvirov. Mimogrede smo skočili v kakšno lužo. Ob tem smo zapeli znano pesem Na okno tok, tok je dežek potrkal… Obnovili smo znanje o kroženju vode v naravi, zakaj in kako pada dež, kje se zbira voda… Deževnico smo tudi poskusili.
Na naših srečanjih običajno zakurimo ogenj, da se lahko pogrejemo, poklepetamo in nad njim pripravimo kakšno jed, napitek. Na koncu današnjega srečanja smo to kar malce pogrešali. Tokrat smo kurjenje ognja izpustili. Le zakaj?!
Mentorji Outdoor
